neurje je mimo
med odpadlimi vejami
race čistijo perje

utapljam se
v vonju vrtnice...
glej, čebela!

sladkoba
prvih robidnic
vročina vztraja

pebbled beach
fragments of the island's past
tickle my soles

haiku by polona
artwork by Zlatka Levstek

*this haiga was supposed to be published some time ago in a multilingual journal that never saw the light of day.

at least one reader will know why i'm posting this (the reason is irrelevant unless you're him or her)

izgubljam se
v otroških spominih
gora
kot je vedno bila
le oblaki bežijo

dan se izteka
čmrlj opraši
še en cvet

poletno nebo

na sončnem kamnu

kačji pastir

nevihta nastaja
drevesa se vdajo
pišu vetra

s kostanjeve
umirajoče veje
ptičja pesem

ples senc
na z mahom obraščenem kamnu
... metulj!

njegov pogled
moj pogled...
obsijan vrh

rahla sapica
belo peresce zdrsne
proti senci

ta vročina!
sraka na vrhu
ožganega droga

lunin srp
kosovi
ostri klici

lokvanji
piščanec vesla proti
klicom iz trsja

vetroven popoldan
lastovke rojijo okrog
stare vrbe

zrelo žito
kačji pastir šviga
v vročinskem valu

opoldanska vročina
senci se dotakneta
prek poti

poletno nebo
praprotni listi
se razvijejo

polje ječmena
pod povešenimi klasi
zacveti slak

poletni somrak
na koncu oblaka
večernica

jasni se
med temo in svetlobo
samotna ptica

soparen večer
drevesa se klanjajo
bližajoči fronti

popoldanska vročina
gostje se zbirajo
v senci

njegove besede
z vetrom nošen oblak
se napihne

nežno se ziblje
v poletni sapi
sončna svetloba

pobotanje
oblaki se ločijo
od mokrega drevesa

turoben dan
že četrtič prebiram
isti odstavek

kipeči oblaki
kondenzacijska sled
izgine

z drevesa
v živo mejo...
na balkon...
mladi kos

polna luna
napol skrita v krošnjah...
njegova obljuba