sede s prijatelji

govorimo o hiši

potrebni popravila

pozno sonce najde

polža na jablani

vrana pristane
na vrhu drevesa
polnega omele
želja, ki ostane
neizpolnjena

osvobodim se
objema megle
oblike in barve
mojega sveta
se vrnejo

preveč

sivih zimskih dni

moj svet

obrnjen na glavo

v reki

dež
preide v sodro
preide sneg
reče, da je prosila
za bel božič

jesenski dež
briše odseve
v luži
spet mislim na
minulo ljubezen

kako dolgo še
bo ta list zbiral
dežne kaplje
pobarvam si lase
ob koncu poletja

izgubljam se
v otroških spominih
gora
kot je vedno bila
le oblaki bežijo

kako počasi
oblaki razkrivajo
vrhove gora
ko bi vsaj lahko
razkrila srčne želje

list
prejšnje pomladi
visi ob poganjkih
zapuščam kraj
ki mu več ne pripadam

pomladni oblaki

izpustijo sonce v zahodu

med nama lebdijo

vse besede

neizrečene

ponovno gledam
s snegom pokrite gore
v zgodnji pomladi
le kako naj pozabim
najino ljubezen

še en pretopel

zimski dan

ton tvojega glasu

ko poveš

da je konec